Kot napovedano bo tale objava namenjena najinemu obisku narodnega parka Yosemite, ki nama je od vsega, kar sva v 14 dneh videla in doživela v Kaliforniji, najverjetneje najbolj jemal dih in se nama najgloblje vtisnil v spomin. Yosemite je čudovit od samega vstopa dalje – čudiš se prostranosti, bistrosti jezer in potokov, velikosti dreves, toliko temu … Skoraj vsak obiskovalec tega parka se poda v dolino, torej Yosemite Valley, a težko sva se upirala skušnjavi, da se nisva ustavljala na poti do tja prav za vsakim ovinkom! Tisti dan, ko sva obiskala Yosemite, sva najin nadvse simpatičen gorski motel zapustila že skoraj sredi noči, da sva po nekajurni vožnji prišla v dolino že pred 9. uro; spremljale so naju zimske temperature, nagrajena pa nisva bila samo s tem, da še ni bilo gneče, pač pa tudi in predvsem s tistim čarom, ki ga imajo zlate rane ure :) Vse je bilo sveže, kot da umito.
Kot ste navajeni, sledijo fotografije – od vstopa v park navsezgodaj zjutraj do izstopa pozno zvečer. Prej samo še tole: med raziskovanjem tega narodnega parka sva srečala jelena, srno z bambijem, nešteto veveric in še medveda, kar je gotovo doprineslo k temu, da nama je bilo tam tako dih jemajoče. Ker živim pod krimskimi gozdovi in jih tudi veliko obiskujem, zame sicer to ni bilo prvo srečanje z medvedom, Marjan pa ga je izven živalskega vrta videl prvič. Sicer pa razen veveric, ki ti skorajda skačejo pod noge in prosjačijo za prigrizke, drugih živali nisva posnela, tako da nama boste morali verjeti na besedo :) Mimogrede, od naju živalski prebivalci parka niso dobili nobene hrane, a žal sva bila v manjšini. Skrbniki parka opozarjajo in prosijo, naj divje živali ostanejo divje, a ljudje jih kljub vsemu na polno hranijo; tako debelih veveric še v življenju nisva videla. Slabo.
Po prihodu v dolino te takoj pozdravi najbližji od slapov, nato se slapovi kar vrstijo – če zapustiš strogo ravnino doline in se podaš malce v hrib, kar sva – opremljena s super pohodnimi čevlji – seveda naredila :) To je bilo najlepše hribolazenje v mojem življenju, a najprej še nekaj fotografij od spodaj.
Prelepa Half Dome
Vernal Falls in navdušena Špela
♪ ♫ The Hollies – The Air That I Breathe
Bilo je kar že malo kičasto …
Nevada Fall
Sreča.
“Minimalec”
Za Liberty Cap si je vredno lomiti vrat
Direktno nad slapom <3
Prelepa Half Dome – še z druge strani
Pogled na celo dolino z razgledne točke Glacier Point
Ste se lahko prepričali, da je bilo čudovito, kajne? Res, kot da se tam rojevajo mavrice :) Mislim, da tu ni več kaj dodati. Naslednja objava bo verjetno čisto drugačna – vsebovala bo mesta, velemesta. Za zdaj pa se še malo utopimo v barve sončnega zahoda tistega dneva …
waysofbirds 
Kje sta vse bila in kaj vse doživela…!?
Nebeško lepo…
Všeč mi jeVšeč mi je